Топ-100
Back

ⓘ Človek, tudi človeško bitje je dvonožni prvak, podvrsta vrste Homo sapiens, ki spada med velike opice iz rodu Homo. Nastanek in razvoj človeka še vedno ni popol ..



                                               

Češki raj

Češki raj je zavarovana pokrajina v severni Češki, v kateri je zgoščenih veliko naravnih znamenitosti in zgodovinskih spomenikov. Meje pokrajine niso natančno določene, v grobem pa je omejena z mesti Mladá Boleslava, Mnichovo Hradiště, Hodkovice nad Mohelkou, Kopanina, Železný Brod, Semily, Nová Paka, Jičín, Kopidlno, Sobotka in Dolní Bousov. Ime Češki raj se je prvotno nanašalo na okraj Litoměřice, ki se zdaj imenuje Zahrada Čech. V njem živijo nemško govoreči prebivalci. Sodobna razmejitev je nastala v drugi polovici 19. stoletja. Znano je tudi, da so bili njeni avtorji gostje kopališkeg ...

                                               

Seznam jugoslovanskih kandidatov za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film

Seznam slovenskih kandidatov za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film navaja filme, ki jih je Jugoslavija uradno predlagala Ameriški filmski akademiji kot kandidate za oskarja v kategoriji mednarodnih celovečernih filmov. Akademija sprejme po en predlog iz vsake države od pooblaščene organizacije, žirija pa izmed predlogov izbere pet filmov, ki so nato nominirani za oskarja v tej kategoriji. Šest jugoslovanskih filmov je bilo nominiranih, tudi hrvaški film Deveti krog slovenskega režiserja Franceta Štiglica leta 1960.

                                               

Nivolumab

Nivolumab, pod zaščitenim imenom Opdivo, je zdravilo za zdravljenje več vrst raka. Uporablja se intravensko. Pogosti neželeni učinki nivolumaba so med drugim utrujenost, izpuščaj, motnje v delovanju jeter, bolečine v mišicah in kašelj. Med hude neželene učinke spadajo imunsko pogojeni učinki na pljuča, črevesje, jetra, ledvice, kožo in endokrini sistem. Uporaba med nosečnostjo lahko škodi plodu in uporaba med dojenjem se odsvetuje. Nivolumab je človeško monoklonsko protitelo iz skupine zaviralcev imunskih nadzornih točk, ki se veže na receptor programirane celične smrti 1 PD-1. Kot zaviral ...

Človek
                                     

ⓘ Človek

Človek, tudi človeško bitje je dvonožni prvak, podvrsta vrste Homo sapiens, ki spada med velike opice iz rodu Homo.

Nastanek in razvoj človeka še vedno ni popolnoma raziskan. V najstarejša obdobja človeške zgodovine imajo znanstveniki vpogled samo na podlagi naključno najdenih kosti ali zob, drobcev kamnitih orodij in nekaj genetskih sledi, odkritih v DNK. Homo sapiens se je razvil pred okoli 200.000 leti v Afriki. V primerjavi z drugimi živalmi ima visoko razvite možgane, sposobne abstraktnega mišljenja in samoopazovanja. Prehod v pokončno držo, ki je sprostil zgornje okončine za manipuliranje s predmeti, mu je v povezavi z umskimi sposobnostmi omogočil najnaprednejšo uporabo orodja med vsemi živimi bitji, s tem pa tudi bistveno izboljšal možnost za preživetje. Danes šteje človeška populacija preko 7 milijard posameznikov, ki poseljujejo vse celine na Zemlji in nizko zemeljsko orbito.

                                     

1. Nastanek človeka

Glavni članek: Nastanek in razvoj človeka

Najbolj sprejeta razlaga nastanka in razvoja človeka je teorija evolucije.

Charles Darwin je postavil hipotezo, da so vse današnje vrste razvile iz drugih, ki so živele v preteklosti. Čeprav se v svoji knjigi O izvoru vrst sicer ni dotaknil človeka, pa je kljub temu omenil, da je treba v skladu z evolucijsko teorijo" osvetliti tudi izvor človeka in njegovo zgodovino ". Te misli je pozneje uredil in podrobneje obdelal v svoji knjigi Izvor človeka, ki je izšla leta 1871. Knjiga je dodobra razburila tedanjo družbo, številni ugledni veljaki pa so celo menili, da je misel o izvoru človeka iz drugih živalskih vrst žaljiva in bogokletna. Kljub burnim začetkom pa se je Darwinova teorija o izvoru vrst in človeka ohranila in okrepila, tako da danes o tem dvomi malokdo.

Če se je sodobni človek razvil iz drugih vrst se pojavijo vprašanja, kakšne so bile te vrste, kdaj se je to zgodilo, ter kako? Darwin je menil, da morajo o razvojni preteklosti človeka obstajati dokazi. Zdelo se mu je, da bi bilo te dokaze še najbolje iskati med fosili.

Naše fosilne najdbe kažejo, da so zgodnji človečnjaki, npr. avstralopiteki, živeli na področju Afrike pred okoli 200.000 leti. Preživljali so se tako, da so nabirali semena in plodove ter s kamni razbijali preostanke kosti živali, ki so jih pustili večji mesojedci.

                                     

2.1. Človeško telo Zgradba

Glavni članek: Anatomija človeka

V grobem delimo človeško telo na glavo in trup, iz katerega izraščata dva para okončin - roki in nogi. Glava nosi centralni živčni sistem z večino čutil ter začetni del prebavnega trakta. V trupu so dihala, prebavila, izločala, obtočila in spolni organi. Strukturno oporo telesu daje skelet, na katerega so pripete mišice, ki omogočajo premikanje.

                                     

2.2. Človeško telo Pogoji delovanja

Človek sodi med toplokrvne organizme, kar pomeni, da s porabo metabolne energije vzdržuje stalno telesno temperaturo. To mu omogoča optimalno delovanje v razmeroma širokem razponu temperature okolja.

                                     

2.3. Človeško telo Spola

Ljudje smo najbolj enakomerno razdeljeni po spolu. Približno 51 odstotkov je moških, 49 odstotkov pa žensk. To skladnost pojasnjuje dejstvo, da je za nastanek človeškega življenja potrebna spolna združitev moškega in ženske.

Evolucija je ustvarila razlike med dvema tipoma teles, zaradi katerih se moški razlikujejo od žensk, ter v procesu življenja opravljajo različne naloge.

Razlika v biološki osnovi človeka, genskem zapisu, je v enem izmed 23 kromosomskih parov: Če bo ta par X-X bo zarodek ženski, če pa bo par X-Y, se bo razvil moški. Ženska vedno prispeva X, moški pa lahko X ali Y. Spol je določen s semensko tekočino, saj le-ta nosi odločilni drugi kromosom.

Nekatere fiziološke razlike, ki se pojavijo najverjetneje zaradi tega kromosoma med odraslim moškim in žensko so:

  • Širši boki pri ženskah zaradi lažjega rojevanja
  • Povečane prsi pri ženskah zaradi potrebe po hranjenju dojenčka z materinim mlekom
  • Različni razmnoževalni organi moška penis in moda ter ženski nožnica in maternica
  • Različna poraščenost telesa z dlakami najbolj vidna zaradi neporaščenih prsi žensk
  • Mesečni ciklus izločanja jajčeca pri ženskah menstruacija

Med moškim in žensko je še veliko drugih razlik. Dober pokazatelj neenakopravnosti med spoloma so naslednja dejstva:

  • Dve tretjini nepismenega prebivalstva sestavljajo ženske.
  • Dve tretjini otrok, ki niso vključeni v izobraževalne procese so deklice.
  • Na dan umre okoli 1.600 žensk zaradi razlogov zapletene nosečnosti in rojevanja.
  • Na leto zaradi splava v nevarnih pogojih umre okoli 70.000 žensk.
  • Na vodilne državne položaje je bilo v dvajsetem stoletju izvoljenih okoli 30 žensk.
  • več kot 20 % poročenih žensk je žrtev nasilja v domačem krogu.
  • Prva država, ki je ženskam leta 1893 podelila volilno pravico je bila Nova Zelandija.
  • Žensk v parlamentih je bilo leta 1996 11.7 odstotka.


                                     

2.4. Človeško telo Razvoj

Razvoj človeka se prične s spočetjem - spolnim odnosom med staršema, nosilcema dednih lastnosti, ki jih bo podedoval plod. Po osemenitvi jajčeca v materinem telesu se prek procesa delitve celic po pravilih v genih razvije novo živo bitje, ki ga mati okoli 9 mesecev nosi v maternici nosečnost, sledi porod, nato se prekine fizična povezava popkovina med materjo in otrokom. Po rojstvu človek še naprej raste, celice pa se mu, v pravih pogojih, obnavljajo vse do smrti. Kdaj se zarodek že sme imenovati človek je predmet mnogih debat.

                                     

2.5. Človeško telo Rase

Ljudje se pogosto kategoriziramo po rasi ali etnični pripadnosti, čeprav je biološka relevantnost te razdelitve vprašljiva. Delitev temelji na prednikih in vidnih znakih, posebej barvi kože in obraznih potezah, pa tudi na manj očitnih značilnostih, kot je tveganje za določene dedne bolezni, npr. anemijo srpastih celic.

                                     

3. Človekov razum

Človeški razum je pretežno neraziskan. Čeprav dobro poznamo sestavo človeških možganov, živčnega sistema in sestavo telesa nasploh, nam je prisotnost človekovega razuma še vedno uganka. Dejstvo je, da imajo živali in rastline možnost odzivanja na dogodke tako, da imajo največjo korist, in nedvomno tako deluje tudi človeški razum, a vseeno je naše obnašanje zelo drugačno, najverjetneje zaradi zelo velikega spomina. Razum racio je po definiciji obnašanje, ki prinese največjo korist, a človek kljub temu, da ima največje razumske sposobnosti pod določenimi pogoji deluje povsem neracionalno.

                                     

3.1. Človekov razum Zavest

Gre za zaznavanje dogodkov ter njihovo vrednotenje. Zavest je poznana pod pojmom objektivni um, pamet ali kar možgani. Gre namreč za tisti del uma, ki na osnovi čutil zaznava oz. sprejema signale in na temelju le-teh z dolečenimi procesi sprejema odločitve.

Na zavest lahko vplivamo oz. jo imamo ves čas pod nadzorom, prav tako pa lahko tudi spreminjamo odločitve, ki jih sprejema.

                                     

3.2. Človekov razum Samozavest

Je poznavanje svojih lastnosti, lastnosti zunanjega sveta, ter poznavanje možnosti medsebojnega delovanja. Omenjeno poznavanje je zgolj korak bliže samozavesti, kateremu sledi" spoznavanje ", ko se učimo to" orodje ", te lastnosti uporabljati in jih vključevati v zunanji svet, torej raziskovati medsebojno delovanje. zavedati se svojih lastnosti ali sposobnosti pomeni, da vsaj približno poznamo efekt akcije in reakcije, v idealnih okoliščinah, seveda. in iz istega gledišča je zavedanje temelj samozavesti.

                                     

3.3. Človekov razum Podzavest

Podzavest je nekakšen potrjevalec tistega, v kar verjamemo oz. tistega, kar ji zavest ponudi kot resnico. Podzavest se nikoli ne upira tistemu, kar ji naroči zavest, saj vsako misel spremljajo reakcije v podzavesti. Kako razmišljamo, kaj govorimo in kako delujemo, se lahko zaradi delovanja podzavesti nekoč izrazi kot dogodek, izkušnja, lastnost.

                                     

3.4. Človekov razum Navade

Navade so lastnosti človeškega obnašanja, ki jih človek lahko nadzoruje, npr. kajenje, umivanje rok ali ritem spanja.

                                     

3.5. Človekov razum Refleksi

Refleksi so lastnosti človekovega obnašanja, ki jih človek ne more nadzorovati, oziroma je nadzor zapleten. Kažejo se kot reakcije na zunanje ali psihološke vplive, na primer umik po dotiku ali bolečini, panika/boj po strahu.

                                     

3.6. Človekov razum Nagoni

So lastnosti obnašanja zaradi delovanja človeških organov ali razumskih predpostavk.

                                     

4. Medčloveški odnosi

Človek je izrazito socialno bitje z močno izraženo težnjo po oblikovanju skupnosti, kar mu je v prazgodovini omogočilo preživetje v sovražnem okolju.

  • ljubezen
  • komuna
  • mesto
  • naselje
  • suženjstvo
  • družina
  • družba
  • prijateljstvo
  • vas
  • država
                                     

4.1. Medčloveški odnosi Verske skupnosti

Ena izmed oblik človekovega medsebojnega delovanja so tudi verske skupnosti. V njih se pripadniki neke vere družijo na osnovi dogm, verovanj ali drugih ne splošno priznanih pogledov na življenje, Vesolje in sploh vse.

V nekaterih državah imajo verske skupnosti poseben, privilegiran položaj, kar nakazuje pomen oziroma vpliv vere:

  • dopuščeno jim je kratenje osebnih pravic s privolitvijo vernika,
  • ni jim potrebno plačevati davkov,
  • dovoljeno je mučenje živali v ritualne tradicionalne namene.
  • gradijo lahko objekte, ki ne sledijo državnim urbanističnim predstavam o okolju,
                                     

4.2. Medčloveški odnosi Spletne skupnosti

Z uveljavitvijo povezovanja računalnikov v omrežja so se oblikovala elektronska stičišča ljudi z določenimi nazori.

Prek prvih elektronskih oglasnih desk, so svoja mnenja in ideje sprva izmenjavali računalniški strokovnjaki, po medmrežnem povezovanju v Internet, pa so se število, raznovrstnost in dosegljivost teh komunikacijskih servisov izredno povečali. Poleg javnih klepetalnic npr. IRC obstaja tudi sistem tematsko razvrščenih novičarskih skupin Newsgroups, ter veliko število spletnih mest WWW, kjer ljudje predstavljajo svoje nazore in se o njih pogovarjajo npr. Wikipedija.

                                     

5. Dosežki človeštva

Človek je v svojem razvoju naredil več skokov, ki so mu izredno povečali sposobnost preživetja in ga ločili od živali čeprav je anatomsko še vedno žival.

Za te dosežke je človek uporabil razum - Izkušnje iz preteklosti, posploševanje in poskušanje so mu pokazali pot do bolj lagodnega življenja zanj, za človeštvo ne vedno in za Zemljo le redko.

Free and no ads
no need to download or install

Pino - logical board game which is based on tactics and strategy. In general this is a remix of chess, checkers and corners. The game develops imagination, concentration, teaches how to solve tasks, plan their own actions and of course to think logically. It does not matter how much pieces you have, the main thing is how they are placement!

online intellectual game →